Alergije

Povezane vsebine:

Definicija

Alergije se pojavijo, kadar se naš imunski sistem odzove na tuje snovi (npr. cvetni prah, čebelji strup ali živalska dlaka). Snovi, ki povzročajo alergijo imenujemo alergeni in običajno same po sebi niso škodljive za organizem. Imunski sistem stalno proizvaja snovi, imenovane protitelesa. Določena protitelesa nudijo organizmu zaščito in nas branijo pred neželenimi vsiljivci, ki lahko povzročajo bolezni (npr. bakterije ali virusi)..

Pri ljudeh z alergijo pa imunski sistem deluje prekomerno in ustvarja protitelesa, ki spoznajo alergene kot nekaj škodljivega za organizem, pa čeprav to niso. Ko pride oseba z alergijo v stik z alergenom, se njen imunski sistem odzove in ta odziv povzroča značilno sliko alergij (vnetje kože, sinusov, dihalnih poti ali prebavnega trakta). Tako škodo organizmu napravi imunski sistem in ne alergen. Atopija je osebna ali družinska nagnjenost k tvorbi specifičnih protiteles (vrste IgE) kot odziv na majhne odmerke zelo razširjenih antigenov. Osebe s takšno nagnjenostjo imenujemo atopiki.

Resnost alergij je med posamezniki zelo različna in lahko sega od blagega draženja do anafilaksije, ki je potencialno življenje ogrožajoče stanje. Alergij ne moremo popolnoma pozdraviti, obstajajo pa načini, ki lahko pomagajo ublažiti simptome alergij.

Intoleranca za hrano in alergija na hrano

Intoleranca za hrano je reakcija na hrano, ki ni povezana z imunskim odzivom organizma. Največkrat je povzročena s pomanjkanjem določenih encimov, ki so potrebni za absorpcijo snovi. Med najpomembnejše intolerance sodijo intoleranca za sladkor (za laktozo, fruktozo, sorbitol) in beljakovine (za gluten – celiakija). Alergija na hrano pomeni preobčutljivostne pojave po hranilih, ki nastanejo zaradi imunoloških mehanizmov. Nekateri alergeni v hrani so:

  • kravje in kozje mleko,
  • jajca,
  • arašidi,
  • soja,
  • pšenica,
  • školjke,
  • rakci,
  • ribe, …

Pogosto je težko ugotoviti, kateri alergen nekomu povzroča reakcijo, saj se lahko določeni alergeni pojavijo kot skriti dodatki v prehrani ali pa so prišli v stik z živilom med pripravo (zato npr. včasih zasledimo opozorila na živilih »lahko vsebuje sledove…«.

Določena živila pa vsebujejo snov imenovano histamin, ki lahko povzroči sproščanje protiteles v organizmu. Taka živila so npr.: banane, pivo, nekateri siri, kislo zelje, vina, paradižnik), ali pa hrana, ki povzroča sproščanje histamina iz celic v organizmu, npr.: surov beljak, jagode, čokolada, školjke, ananas, svinjina, ... Histamin je hormon, ki spada v skupino biogenih aminov in je pomemben sprožilec alergijske reakcije. Alergije na hrana imajo običajno otroci in do petega leta pri večini primerov prenehajo. Pri odraslih je pogostejša intoleranca za hrano, kot pa alergije.

Epidemiologija (pojavnost)

Alergijske bolezni so v današnjem svetu vedno pogostejše. Število alergikov se je v zadnjih tridesetih letih podvojilo, ponekod celo potrojilo. Ocenjeno je, da za alergijami boleha okoli 20% ljudi. Običajno zmanjšajo kakovost življenja, včasih ga tudi ogrozijo. Pogosteje prizadenejo mlajši del prebivalstva in imajo dolgotrajni (kronični) potek.

Etiopatogeneza (vzročnost)

Alergija nastane, ko imunski sistem zamenja neškodljivo substanco za nevarnega vsiljivca. Imunski sistem začne nato izločati protitelesa, ki so vedno na preži za določen alergen. Ko je takšna oseba ponovno izpostavljena temu alergenu v prihodnosti, začnejo protitelesa sproščati številne kemične substance (npr. histamin), ki povzročajo simptome alergije.

Alergene lahko najdemo v zraku (npr. cvetni prah, živalska dlaka, plesni, pršice), v določeni hrani (npr. arašidi, oreščki, soja, ribe, pšenica, rakci, jajca, mleko), piki žuželk (npr. ose in čebele), zdravila (npr. antibiotik penicilin ali njemu podobni antibiotiki), lateks ali druge substance, katerih se dotikamo in lahko povzročijo kožne reakcije.

Dejavniki tveganja za razvoj alergije

Pri osebah, ki imajo v družini nekoga z astmo ali alergijami (npr. seneni nahod, koprivnica, ekcem), obstaja povečano tveganje, za prisotnost alergije. Večja je verjetnost za razvoj alergij pri otrocih, čeprav se lahko alergija pojavi kadarkoli v življenju, so otroci bolj dovzetni za razvoj alergij. Včasih se alergije z leti omilijo ali pa celo popolnoma izzvenijo. Če ima oseba astmo, je prav tako povečano tveganje za razvoj alergije. Enako velja, če ima oseba eno obliko alergije (npr. seneni nahod), je bolj verjetno, da bo imela tudi še kakšno drugo obliko alergije (npr. alergija na hrano)

Klinična slika

Simptomi alergije so odvisni od določenega alergena, na katerega je bolnik preobčutljiv. Težave se lahko pojavijo na dihalnih poteh, v sinusih, na oči, na koži ali prebavnem sistemu.

Seneni nahod, imenovan tudi alergijski rinitis, lahko povzroča: zamašenost nosu, srbečico in izcedek iz nosa, srbečico v predelu oči in otekanje vek (konjuktivitis-vnetje očesne veznice).

Atopični dermatitis, alergijsko obolenje kože, imenovano tudi ekcem najpogosteje zajema: pordelost kože (eritem), srbečico nosu in luščenje kože.

Alergija na hrano se kaže kot: otekanje ustnic, jezika, obraza ali grla, koprivnica (urtikarija -- gobast izpuščaj po telesu) ali kot anafilaksija, če je količina alergena zelo velika ali če je bolnik zelo občutljiv (senzibiliziran) na alergen.

Alergija na pik žuželke lahko povzroči veliko oteklino (edem) na mestu pika, srbečico ali koprivnico po celotnem telesu, kašelj, tiščanje v prsih, piskanje ali pomanjkanje sape (dispneja) ali v najhujši obliki, anafilaksijo.

Alergija na zdravila lahko povzroči koprivnico, srbečico kože, kožni izpuščaj, oteklino obraza, piskanje pri dihanju ali v najhujši obliki, anafilaksijo.

Anafilaksija

Določene vrste alergenov (npr. alergeni v hrani ali piki žuželk) imajo to sposobnost, da sprožijo resno reakcijo, ki ogroža življenje, imenujemo jo anafilaksija. Gre za medicinsko urgenco, saj lahko napreduje v šok, ki se brez ustreznega zdravljenja lahko konča smrtno.

Simptomi in znaki anfilaksije so: izguba zavesti, omotičnost, hudo pomanjkanje sape, tahikardija (povišan srčni utrip nad 100 udarcev na minuto), šibek pulz, kožni izpuščaj, slabost in bruhanje, otekanje dihalnih poti, kar lahko onemogoči normalno dihanje in lahko vodi v zadušitev.

Zapleti

Najhujši zaplet pri ljudeh z alergijo je anafilaktična reakcija, ki se najpogosteje pojavi pri alergijah na hrano, penicilin ali ob piku žuželke.

Diagnostika (prepoznavanje bolezni)

Pri sumu, da gre pri osebi za alergijo je potreben obisk pri zdravniku, kjer sledi najprej temeljit pogovor o težavah in o okoliščinah pojavljanja težav (npr. se težave pojavijo po hrani, v katerem letnem času se pojavijo, kako dolgo se pojavljajo težave,…). Sledi fizikalni pregled, kjer zdravnik pregleda bolnika.

Nadaljnja diagnostična pot je odvisna od vrste alergije, na katero sumimo.

Če gre za alergijo na hrano so v uporabi kožni vbodni testi alergije ali preiskave krvi, izločevalna dieta ali pa histološki pregled sluznice prebavil. Koristno je tudi vodenje dnevnika o zaužiti hrani in morebitnih težavah.

Pri kožnih vbodnih testih običajno napravijo drobne površinske zareze v kožo na podlahteh, v katere se nanesejo specifični alergeni, čez nekaj časa se nato mesta pogledajo in zdravnik oceni, ali je prišlo do alergične reakcije ali ne – npr. pojav bulice (koprivnice) na mestu alergije govori v prid alergiji).

Pri preiskavi krvi se lahko izmeri imunski odziv na specifični alergen z meritvijo količine protiteles, ki so nastala kot odgovor na alergijo v krvnem obtoku, imenujemo jih imunoglobulini E (IgE) specifična protitelesa IgE.

Zdravljenje

Kot prvi korak k premagovanju alergij je izogibanje alergenu. To je najpomembnejši korak v preprečevanju alergijskih reakcij in pri zmanjševanju simptomov.

Določena zdravila lahko zmanjšajo simptome, s tem da zmanjšajo imunski odgovor organizma. Vrsta zdravil je odvisna od tipa alergije. Določena zdravila se dobijo v prosti prodaji (npr. dekongestivi za nosno sluznico in določeni topični in peroralni antihistaminiki), določena pa je mogoče dobiti le na recept, ki ga izda zdravnik (npr. kortikosteroidi in določeni antihistaminiki, modifikatorji levkotrienov).

Za zelo hude in življenje ogrožajoče primere alergij, kjer je vso drugo zdravljenje bilo neučinkovito, je možnost zdravljenja imunoterapija. Pri tej obliki zdravljenja dobi bolnik več zaporednih odmerkov prečiščenega alergenskega ekstrakta, katerega prejema v določenem časovnem obdobju nekaj let. Odmerki so sprva zelo majhni, nato pa se postopoma večajo. Običajno se uporablja pri bolnikih z anafilaksijo pri alergiji na pike žuželk, pri pelodni astmi in pri hudih oblikah sezonskega rinokonjuktivitisa.

Če gre pri bolniku za hudo obliko alergije, se lahko zdravnik odloči, da bolniku predpiše set za nujno samopomoč, ki vsebuje injektor adrenalina (npr. EpiPen), katerega mora bolnik ves čas nositi s seboj in ga v primeru alergijske reakcije nemudoma uporabiti. Adrenalin lahko ublaži simptome hude alergije.

Življenjski slog in samozdravljenje doma

Določeni simptomi alergij se lahko izboljšajo s pomočjo samozdravljenja doma. Na primer sinusna kongestija in simptomi senenega nahoda se običajno izboljšajo po lavaži nosu (spiranje sinusov s fiziološko raztopino).

Če alergijo povzročajo alergeni v zraku v domačem okolju (npr. prah, pršice, živalska dlaka), lahko skušamo zmanjšati prisotnost alergenov v zraku in okolju. Pogosteje peremo posteljnino in plišaste igrače v vroči vodi, redno sesamo s sesalcem s finim filtrom, ne uporabljamo tekstilnih talnih oblog in tepihov ampak npr. trdo talno podlogo.

Preventiva

Preventiva alergij je odvisna od vrste alergije. Splošna navodila za preventivo so: izogibanje znanemu alergenu (alergeni v zraku, hrana, piki žuželk, zdravila). Vodenje dnevnika je lahko koristno pri iskanju neznanih alergenov in okoliščin, ki poslabšajo simptome alergije. V dnevnik lahko zapišemo, kdaj so se pojavile težave in kaj smo pred tem počeli ali zaužili. Dnevnik je lahko koristen tudi za zdravnika, če alergen ni znan.

Literatura

  • Kocijančič A, Mrevlje F, Štajer D. Interna medicina. Ljubljana: Littera picta; 2005.

  • Kasper D L, Braunwald E, Hauser S L, et al. Harrison's Principles of Internal Medicine 16th edition. New York: McGraw-Hill Companies, Inc.; 2005.

  • Iz Leka: Slovenski Medicinski e-Slovar.

Besedilo je povzeto po uradni literaturi, vendar napisano ni nujno v skladu s trenutno veljavnim uradnim mnenjem, smernicami in priporočenim zdravljenjem. Namenjeno je zgolj informativni rabi. Avtor za napake in napisano ne odgovarja.