Benigna hiperplazija prostate

Prostata - največja pomožna žleza moških spolovil

Prostata je žleza pri moškem, ki leži tik pod sečnim mehurjem. S slovenskim izrazom jo imenujemo podmehurnica. Prostata skupaj s semenskima mešičkoma tvori notranje moško spolovilo. Normalno velika je velikosti kostanja, sestavljena je iz dveh stranskih režnjev in povezovalnega režnja v sredini. Vse tri režnje je moč otipati pri rektalnem pregledu. Skozi prostato iz mehurja poteka sečnica, povečana prostata pa zaradi svoje lege oži sečnico in posledično otežuje uriniranje.

Do pubertete je žleza majhna in nepomembna, v puberteti pa začne rasti pod vplivom moškega spolnega hormona testosterona. V reproduktivni dobi proizvaja del semenske tekočine, ki se pomešana s semenom iz semenskih mešičkov in semenovoda pri ejakulaciji skozi semenska kanalčka izlije v sečnico.

Kaj je benigna hiperplazija prostate (BHP)

Naziv benigna hipertrofija prostate uporabljamo za vse nenevarne tkivne spremembe v prostati, pri katerih najdemo povečano prostato in katerih posledica je otežen odtok seča iz mehurja. V resnici ne gre za povečanje tkiva prostate, temveč za pravo nenevarno novotvorbo, za adenom prostate. Adenom lahko s kirurškim načinom zdravljenja v celoti izdolbemo iz prostate, pri čemer prava prostata ostane. BHP je ena najbolj pogostih bolezni v starosti in navadno nastane po 40. letu. Število bolnikov s starostjo narašča, saj jo ima več kot 70 % moških starejših od 60 let.

Kako BHP nastane

Vzrok za nastanek BHP ni povsem pojasnjen, ugotovljena je le vloga hormonskih dejavnikov. BHP se razvije, ko se močno zmanjšajo vrednosti moških spolnih hormonov (testosterona) in povečajo vrednosti ženskih spolnih hormonov (estrogena). Človeško telo ne glede na spol namreč proizvaja obe vrsti hormonov, važno je le njihovo razmerje, ki določa prevlado enega od hormonov. Pri moških tako prevladuje hormon testosteron, ki v starosti po upadu moške spolne funkcije močno pade in izgubi prevlado nad hormonom estrogenom. Estrogen vpliva na pospešeno rast nenevarnega tkiva v prostati, kar delno tudi pojasnjuje zakaj se BHP pojavi šele v srednjih in poznih letih.

Žlezno tkivo raste in odriva pravo prostato na stran, pritiska na sečnico, na njeno mišico zapiralko in na sečni mehur in njegovo mišično steno. Mišična stena mehurja začne sčasoma popuščati, saj zaradi zaprtega izhoda iz mehurja ne zmore več ustvariti zadostnega pritiska in izprazniti seča. Tako nastane nenadna zapora (akutna retenca urina) in voda začne zastajati v mehurju. Šele otežen odtok seča iz nosilca adenoma naredi bolnika. Pri tem velikost adenoma ni pomembna, saj ima bolnik lahko velike adenome brez odtočnih motenj in obratno. Adenomi navadno rastejo počasi in počasi se stopnjujejo tudi težave bolnikov. Mogoč je prehod novotvorbe iz nenevarne v nevarno.

V ospredju bolezenskih znakov je oviran odtok seča. Glede na to delimo bolezen v tri stadije (napredovale stopnje):

  • Kompenzirani stadij - mišična stena s težavo iztisne seč iz mehurja. Da iztis še zmore se mora količina mišičnine povečati. Za ta stadij je še značilna popolna izpraznitev mehurja, vendar je dražljaj za uriniranje izzvan že pri majhnem polnjenju mehurja, zato je število uriniranj povečano.
  • Stadij začetne dekompenzacije - pri naraščajoči oviri mišična stena ne zmore več popolnoma izprazniti mehurja. Seč začne zastajati in s svojo prisotnostjo v mehurju povzroči večjo polnitev mehurja. Krožna mišica mehurja pri večji polnosti potrebuje manjšo krčilno moč, da opravi isto delo, kot bi ga opravila s krčenjem pri manjši prostornini. S tem je začetna dekompenzacija ponovno kompenzirana in bolnik še lahko izprazni mehur.
  • Stadij dekompenzacije - nastopi, ko volumen urina v mehurju preseže 500 ml. Takrat je mišična stena prekomerno raztegnjena in izgubi moč za krčenje. Počasi nastopi stanje popolne dekompenzacije. Curek seča postane slabotnejši, volumen zastalega seča je v tem stadiju navadno večji od 150 ml.

Pri vsakem izmed naštetih stadijev obstaja možnost nenadne popolne zapore izločanja seča. Takšno stanje je mogoče pogosto opaziti pri bolnikih, ki zaužijejo čezmerne količine alkoholnih pijač ali kadar stanje bolnikov s popuščanjem srca zdravimo z odvajali za vodo. Največkrat je nenadna zapora v izločanju seča samo epizoda v razvoju BHP in navadno izgine po odstraniti vzroka. Povišan tlak v mehurju se v začetnih stadijih prenaša do višje ležečih delov sečil, vse do ledvic. Razvije se lahko značilna slika hidronefroze, ko delovanje ledvic začne slabeti, kar se kaže z izločanjem nenormalno velikih količin urina majhne gostote.

Kako se BHP kaže

V začetnem stadiju je prvi znak bolezni pogosto uriniranje. V drugem stadiju se pojavi zapozneli začetek uriniranja in pojemanje moči curka. Bolnik mora pri uriniranju čakati, preden začne seč odtekati. Seč odteka počasneje, v slabotnejšem curku in po koncu uriniranja kaplja. Pogostejše je tudi nočno vstajanje, bolnik ima občutek nepopolne izpraznitve mehurja, trebuh v predelu mehurja je napet. V zadnjem stadiju se težave močno stopnjujejo do te mere, da bolniki zelo pogosto izločajo zelo male količine urina. Če zaporo v odvajanju seča zaplete vnetje sečnih poti, se klinična slika takoj poslabša.

Kakšne preiskave so potrebne za dokaz BHP

V ospredju je značilna pripoved starejšega bolnika ali bolnika srednjih let, ki skupaj z izvidom rektalnega pregleda že dodobra utemelji sum na BHP. Pri tipanju trebuha je čutiti napetost in polnost v predelu mehurja. Presoja velikosti prostate pri rektalnem pregledu je za manj izkušenega preiskovalca lahko težavna, navadno pa je mogoče ločiti med nenevarno in nevarno, rakavo spremembo prostate.

Najzanesljivejši diagnostični metodi sta cistoskopski pregled prostate in rektalni ultrazvok in vsaj eno je potrebno opraviti za potrditev diagnoze. Z ultrazvokom in urografijo sečil je moč ugotoviti stanje zgornjega dela sečil in oceniti odraz bolezni na ledvicah. Z laboratorijskimi preiskavami ugotavljamo splošno krvno sliko, delovanje ledvic in določamo PSA v krvi (za Prostato Specifični Antigen), ki ga vedno dokazujemo pri bolnikih mlajših od 70 let in je pri večini bolnikov povišan.

Kakšni zapleti se lahko pojavijo pri BHP

Med zaplete BHP spada nenadna ali dolgotrajna okužba sečil, nenaden ali trajen zastoj seča, kamen v mehurju, hidronefroza (razširjenje ledvičnega meha in ledvičnih čašic zaradi zastoja urina), divertikli (omejene izbokline sluznice skozi defekt v mišični plasti votlega organa) in kronična ledvična odpoved.

Kako zdravimo BHP

Če bolnik nima težav in zapletov je potrebno opazovanje in uvedba ukrepov brez zdravil. Najprej je potrebno začeti z dietno higienskimi ukrepi, s katerimi skušamo preprečiti zastoj seča in okužbo sečil. Priporočajo se daljši sprehodi, redna odvajanja blata, zdravljenje anorektalnega območja, prepovedano je uživanje alkohola, mrzlih pijač in ostro začinjenih jedi. V primeru da pride do nenadnega zastoja seča zaradi zaužitja alkohola ali odvajal je potrebna uvedba urinskega katetra, ki ga po posegu odstranimo. V primeru dolgotrajnega in obilnega zastajanja seča pa je potrebno uvedeni kateter pustiti dalj časa.

V kolikor ima bolnik moteče znake bolezni je potrebno začeti z zdravljenjem z zdravili. Za zmanjšanje močno povečane prostate uporabimo inhibitor 5-alfa- reduktaze, manj povečano prostato pa zdravimo z alfa blokatorjem, ki olajša odpiranje vratu mehurja pri uriniranju. Mogoča je tudi kombinacija obeh zdravil.

Poleg zdravljenja z zdravili je mogoče tudi kirurško zdravljenje. Danes operiramo manj kot v preteklosti. Indikacija za operacijo so zapleti in hude subjektivne težave. V 90 % opravimo TUR (TransUretralno Resekcijo - odstranitev prostate z endoskopskim instrumentom skozi sečnico), v 10 % pa se pri zelo velikih prostatah še vedno poslužujemo klasične operacije. Možna zdravljenja so še operacija z laserjem, segrevanje prostate in vstavitev prostatičnega stenta (vstavitev kovinske opornice v sečnico), ki pa se uporabljajo le pri redkih bolnikih.

Literatura

  • Smrkolj V. Kirurgija. Ljubljana: Sledi; 1995

  • Flis V, Miksić K. Izbrana poglavja iz kirurgije. Maribor: Založba Pivec; 2010.

  • Iz Leka: Slovenski Medicinski e-Slovar.

Besedilo je povzeto po uradni literaturi, vendar napisano ni nujno v skladu s trenutno veljavnim uradnim mnenjem, smernicami in priporočenim zdravljenjem. Namenjeno je zgolj informativni rabi. Avtor za napake in napisano ne odgovarja.