Osteoporoza

Povezane vsebine:

Etiopatogeneza (vzročnost)

Osteoporoza je sistemska skeletna bolezen, za katero je značilno zmanjšanje kakovosti in količine kostnine, ter arhitektonsko preoblikovanje obstoječe. Taka kost oslabi in je podvržena zlomom že pri najmanjših poškodbah in obremenitvah. Najbolje jo opišemo kot premalo kosti v kosti. Klinično o njej govorimo pri zmanjšanju kostne mase pod količino, ki je v okviru dveh in pol standardnih odklonov od največje kostne mase v odrasli dobi.

Osteoporoza je predvsem bolezen starejših žensk. Do 70. leta je šestkrat pogostejša pri ženskah, po 70. letu jo najdemo tudi pri moških, še vedno pa je tudi takrat dvakrat pogostejša pri ženskah. Število bolnikov z osteoporozo zaradi vedno višje starosti prebivalstva stalno narašča, narašča tudi število zlomov. Ocenjujejo da si v Sloveniji zlomi kolk a leto približno 1000 žensk, ki so starejše od 60. let.

Poleg daljše življenjske dobe so vzrok še premajhna telesna aktivnost in nepravilna prehran s premalo kalcija. Bolnikom z osteoporozo je zato svetovana zmerna telesna aktivnost ob polnovredni prehrani z dovolj kalcija. Vnos kalcija je pomemben že v mladosti, da lahko organizem zgradi dovolj veliko kostno maso in tako z njo vstopi v kasnejše življenjsko obdobje, ko se začne kostna masa zmanjševati. Okoli 30. leta imamo največjo kostno gostoto. Večja kot je, bolj ugodna je za nas in manjša je verjetnost osteoporoze. Kostna gostota se začne zmanjševati med 35. in 40. letom starosti. Pri ženskah je posebno pomembna menopavza, saj se takrat zmanjša količina ženskih spolnih hormonov, ki so vzrok za pomenopavzalno osteoporozo.

Dejavniki tveganja

Na dejavnike tveganja na katere ne moremo vplivati so ženski spol, dednost, drobna gradnja, zapoznela puberteta, nekatere bolezni žlez z notranjim izločanjem (ščitnica, obščitnice, nadledvični žlezi, trebušna slinavka, spolne žleze), bolezni prebavil in zgodnjo menopavzo. Tudi dolgotrajno jemanje nekaterih zdravil zmanjšuje kostno maso (glukokortikoidi, heparin, antiepileptiki, ciklosporin, idr.).

Vzrok za zmanjševanje kostne mase je pospešena razgradnja kosti ob zmanjšani tvorbi nove. Vplivamo lahko na pravilno prehrano z dovolj kalcija, telesno aktivnost, zadostno sončenje in opustitev škodljivih navad (kajenje, alkohol, kava). Posebno škodljiv je nikotin, saj pri kadilkah določena zdravila ne dosežejo želenega učinka. Kot že omenjeno je izguba kostne gostote večja pri ženskah, ki lahko z začetkom menopavze izgubijo tudi do 5 % kostne gostote na leto in to lahko traja 4 do 5 let (pomanjkanje estrogenov).

Moški kostno maso izgubljajo počasneje, v glavnem 0,3 do 1 % na leto. V starosti propadanje kostne mase pospešijo še zvišan PTH (parathormon - hormon obščitnice, ki vzdržuje normalno koncentracijo kalcija v krvni plazmi), zmanjšan vitamin D3 in zmanjšana absorpcija kalcija iz črevesja.

Klinična slika (izražanje)

Klinična slika je do zloma kosti navadno neizrazita, občasno bolijo križ in dolge kosti. Zlomi vretenc so boleči, sčasoma pride do deformacije hrbtenice in zmanjšanje telesne višine. Nastane značilna prsna kifoza (ukrivljenost hrbtenice navzad), rebra lahko nasedejo na medenico. Najhujši zaplet je zlom vratu stegnenice. Veliko bolnikov zaradi zloma kolka umre že v prvem mesecu (16 % starejših od 60 let), po enem letu se jih popolnoma rehabilitira manj kot polovica.

Diagnostika (prepoznavanje bolezni)

Po temeljitem izpraševanju in pregledu sledi laboratorijska diagnostika. Ta nam navadno ne poda dokončne diagnoze, zato je potrebno narediti še rentgenogram prsne in ledvene hrbtenice. Izkušen radiolog zlahka ugotovi osteoporozo, sploh če so spremembe hrbtenice že značilne za izraženo bolezen. Rentgen je koristen v primeru zlomov, za samo ugotavljanje osteoporoze pa je premalo natančen, saj lahko rentgensko osteoporozo zaznamo šele pri 30 - 50 % zmanjšanju kostne mase, kar je za učinkovito zdravljenje že nekoliko pozno. Način izbora za ugotavljanje osteoporoze je denzitometrija. Kostno maso danes določamo na osnovi merjenja mineralne vsebnosti kosti oziroma kostne mase. Uporabljamo tudi ti. absorpcijometrijo (DPX), ki ugotavljajo količino kostne mase na podlagi absorpcije rentgenskih žarkov.

Če je mineralna gostota kosti pod povprečjem največje kostne mase v odrasli dobi za en standardni odklon govorimo o osteopeniji (tveganje za zlom je 1,5 - 3 krat večje), če pa odstopa za več kot dva in pol standardna odklona govorimo o osteoporozi. O hudi osteoporozi govorimo če so prisotni bolezenski prelomi. Z denzitometrijo lahko ugotovimo osteoporozo že zelo zgodaj in takrat je tudi zdravljenje še učinkovito.

Razdelitev osteoporoze

Glede na vzroke jo delimo na primarno (mladostna, nastala zaradi nejasnega vzroka, pomenopavzalna, starostna) in sekundarno (bolezni žlez z notranjim izločanjem, prebavil, kostnega mozga, drugih vzrokov). Skupno je pogostejša primarna, najpogostejša pa je pomenopavzalna.

Primarna osteoporoza

  1. Pomenopavzalna osteoporoza se pojavi pri ženskah med 50. in 70. letom starosti. Značilni so kompresijski (stisni) zlomi vretenc, zlomi reber, medenice, končnega dela koželjnice in podlahtnice, torej predvsem enotno grajenih kosti (gledano na strukturo gradnje). Vzrok je pomanjkanje estrogenov, kar povzroči resorpcijo in zmanjšano tvorbo kosti (porušeno je razmerje med razgradnjo in izgradnjo).
  2. Starostna osteoporoza se pojavlja v starosti nad 70. let. Presnova kosti je počasnejša, poruši se gradbena struktura kosti. Naštetim zlomom se pridružijo še zlomi dolgih kosti, najnevarnejši je zlom kolka. Zmanjša se tudi resorpcija kalcija iz črevesja, posledično se zveča PTH. Ta tip osteoporoze prizadene tudi moške.
  3. Mladostna osteoporoza je redka bolezen, pojavi se pred puberteto in traja 2 do 4 leta.
  4. Pri mlajših moških se pojavi osteoporoza brez znanega vzroka z bolezenskimi prelomi dolgih kosti in kompresijskimi zlomi vretenc.

Sekundarna osteoporoza

Navadno spremlja druge bolezni in kost ozdravi, če ozdravimo osnovno bolezen.

  1. Vzrok so lahko različne endokrine bolezni (bolezni žlez z notranjim izločanjem - hipogonadizem, hipertiroza, hiperparatiroidizem, hiperkorticizem), bolezni prebavil (subtotalna gastrektomija, malabsorpcijski sindrom, celiakija, kronični obstrukcijski ileus, huda podhranjenost, primarna biliarna ciroza, alaktazija) in bolezni kostnega mozga (diseminirani plazmocitom, sistemska mastocitoza, diseminirani karcinom).
  2. Med druge vzroke spadajo imobilizacija, kronični alkoholizem, jemanje različnih zdravil (našteta prid dejavnikih tveganja), pogosto je osteoporoza prisotna pri bolnikih z revmatoidnim artritisom in bolnikih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB), ki prejemajo glukokortikoide.

Zdravljenje

Zdraviti osteoporozo nemalokrat pomeni zdraviti osnovno bolezen, katere zaplet je osteoporoza.

S hormonskim nadomestnim zdravljenjem (HNZ) lahko vzročno zdravimo posledice menopavze. S HNZ preprečimo razgradnjo kosti in ženske obvarujemo pred zlomom vratu stegnenice, vretenc, reber in zapestja. Z nadzorovanim in usmerjenim HNZ je omogočen tudi lažji prehod v starost. Poslužujemo se ga takrat, ko so težave zelo izrazite in je pomanjkanje hormonov dokazano ob odsotnosti drugih vzročnih bolezni. Osnova zdravljenja je dodajanje estrogenov.

Osteoporozo lahko zdravimo tudi z bisfosfonati, alfakalcidolom in kalcitrolom (oblika vitamina D), ter kalcijem in kalcitrolom:

  1. Bisfosfonati so nehormonska zdravila, pri nas so na voljo učinkovine alendronat, ibandronat, pamidronat, klodronat, risedronat in zoledronat. S svojim delovanjem zavirajo celice, ki razgrajujejo kost in tako preprečujeta izgubo kostne mase. Novejši pripravki tudi že nadomeščajo kostno strukturo.
  2. Pomembno je, da v starosti zagotovimo zadostno količino kalcija in vitamina D. Posebno slabo pokretni, ki živijo v zaprtih prostorih in soncu niso izpostavljeni vsaj pol ure dnevno potrebujejo alfakalcidol in kalcitrol. Dnevni priporočeni vnos kalcija za mladostnike je 800 mg, za nosečnice in starejše moške 1200 mg, za ženske po 40. let pa celo 1500 mg. Najbolje je, da kalcij zaužijemo s prehrano. V primeru nezadostnega vnosa so nam na voljo številni pripravki, npr. kalcitonin. Sintetiziran je iz lososa in je pri zdravljenju preprečevanje izgube kostne mase celo do 50 krat bolj učinkovit od človeškega. Uporablja se v obliki nosnega razpršila ali injekcij.
  3. Na tržišče prihajajo tudi novejši pripravki, ki obljubljajo zmanjšanje neželenih učinkov dosedanjega zdravljenja (raloksifen - manj raka na dojkah zaradi učinkov estrogenov) in boljše zdravljenje osteoporoze. Pripravkov e veliko, nekateri pri nas niso registrirani vendar so v uporabi v drugih državah, nekateri so v fazi preizkušanja. Tudi pri zdravljenju z uveljavljenimi zdravili se je potrebno zavedati možnosti nastanka neželenih učinkov, ter imeti v mislih, da je tudi zdravljenje osteoporoze kot vsake druge bolezni individualno in prilagojeno potrebam posameznega bolnika.

Poleg zdravljenja z zdravili pa ne smemo pozabiti na redno telesno dejavnost, ki krepi mišice in posredno utrjuje in krepi kost. Vaje izboljšajo koordinacijo gibov in zmanjšujejo ter omilijo izredno nevarne padce, ki pa so lahko usodni.

Kot pri večini bolezni, ki v začetku ne delajo posebnih težav, je tudi pri osteoporozi za uspešno zdravljenje izredno pomemben zgoden in pravočasen začetek zdravljenja, ter sodelovanje bolnika. Dogovorno zdravimo vse bolnike, ki imajo zmanjšano kostno gostoto in so ogroženi, saj lahko predstavlja osteoporoza resno tveganje za zdravje.

Literatura

  1. Kocijančič A, Mrevlje F, Štajer D. Interna medicina. Ljubljana: Littera picta; 2005.
  2. Kasper D L, Braunwald E, Hauser S L, et al. Harrison's Principles of Internal Medicine 16th edition. New York: McGraw-Hill Companies, Inc.; 2005.
  3. Iz Leka: Slovenski Medicinski e-Slovar.

Besedilo je povzeto po uradni literaturi, vendar napisano ni nujno v skladu s trenutno veljavnim uradnim mnenjem, smernicami in priporočenim zdravljenjem. Namenjeno je zgolj informativni rabi. Avtor za napake in napisano ne odgovarja.